POVEZAVA MED RAZPOLOŽENJEM IN ZAUŽITIMI ŽIVILI JE IZJEMNO MOČNA

Otožnost, pomanjkanje energije in slabše počutje tako lahko premagamo tudi s pomočjo kakovostne in uravnotežene prehrane, ki dokazano pripomore k boljšemu duševnemu zdravju.

Bakterije v fermentirani hrani pomembno vplivajo na naše razpoloženje, čustva in raven stresa. Veliko raziskav namreč povezuje zdravje črevesja z duševnim zdravjem in k temu močno pripomorejo prav probiotiki v fermentiranih živilih, kot so nesladkan jogurt, kefir, kombuča, kislo zelje in repa, kimči, tempeh, miso.

Tudi polnozrnate žitarice vsebujejo vrsto aminokislin, ki vzpodbujajo proizvodnjo serotonina, znanega tudi kot hormon sreče. Serotonin pomaga umiriti um, izboljša razpoloženje in ohranja ritem spanja. Na jedilnik je koristno večkrat umestiti pšenico, bulgur, ovsene kosmiče in kašo, ajdo, polnozrnato moko in ječmen, integralno koruzo in zdrob ter divji in rjavi riž.

Zelo pomembna so tudi živila, bogata z omega-3 maščobno kislino, ki je odlična ’hrana za možgane’. Pomaga pri izboljšanju spomina, dviga razpoloženje in zmanjšuje tesnobo. Bogat vir omega-3 maščobnih kislin so mastne ribe – zlasti losos, sardele in tune, pa tudi orehi, chia in lanena semena ter njihovo olje. Ribe so tudi vir vitamina D, ki ima pomembno vlogo pri spopadanju s sezonsko motnjo razpoloženja.

Folna kislina pomaga pri višanju ravni serotonina v možganih, povezujemo pa jo tudi z manjšim tveganjem za razvoj depresije. Najdemo jo v ohrovtu, špinači, polnozrnatih živilih, sadju, fižolu in oreščkih. Ne gre izpustiti niti pomembnega minerala magnezija, ki ima velik pomen pri razpoloženju, njegovo pomanjkanje pa lahko povzroči depresiji in tesnobi podobne simptome. Najdemo ga v temni čokoladi, mandljih, bananah, fižolu, špinači in temni listnati zelenjavi. Kaj pa začimbe? Med njimi velja izpostaviti cimet in kurkumo, ki pomagata pri sproščanju serotonina in dvigu koncentracije. Dodamo ju lahko toplim in hladnim napitkom.