KULINARIČNA “TERAPIJA”

Junija letos je NIJZ objavil, da je situacija na področju duševnega zdravja otrok in mladih alarmantna. Morda pa lahko izkoristimo tudi kuhanje, saj se kulinarična terapija uporablja kot dopolnilna metoda zdravljenja tesnobe, depresije, motenj pozornosti, zasvojenosti in motenj hranjenja.

Današnji tempo življenja pogosto spremljajo stres in številni vsakodnevni izzivi, ki nam jemljejo energijo. Kuhanje je eden izmed načinov, s katerim se lahko uspešno soočimo s težjimi občutki, zbistrimo glavo in povrnemo dobro razpoloženje. Kako?

Postopek brskanja po receptih, gledanje privlačnih fotografij, sekljanje, mešanje, okušanje in priprava krožnikov je pravzaprav zelo meditativen proces, ki kar kliče k umirjanju uma. Nekateri ga imenujejo tudi kulinarična terapija.

S kuhanjem razvijamo potrpljenje, saj proces zahteva tako organizacijo, nakupovanje, izbor recepta, kuhanje in ustrezno postavitev krožnikov. Ko nam kaj ne gre od rok, nas vrne nazaj in zahteva ponovitev koraka.

Pripravo obroka lahko razumemo kot kratkoročni cilj, ki nam ob uspešnem zaključku dvigne samozavest in da občutek male zmage. Še toliko bolj ob pohvalah navzočih.

V življenju je zelo pomemben občutek namena, kuhanje pa je eden od dejavnikov, ki nam utrjuje občutek smeri, odločenosti in nadzora nad tem, čemu namenjamo svoj dragoceni čas.

Kuhanje s partnerjem ali družino pomaga k boljšim odnosom, saj nam omogoča učenje sodelovanja, usklajevanja, komunikacije in delo na skupnem cilju. To je tudi priložnost za konstruktivno reševanje konfliktov in zbliževanje.

Ustvarjalnost in kuhanje hodita z roko v roki, saj vmes lahko tudi rišemo postavitve krožnika, prepevamo, poplesujemo in dopisujemo kuharske trike. Vse to pa kar kliče k dvigu razpoloženja in krepitvi duševnega zdravja.